ZGODOVINA - ETNOGRAFSKO DRUŠTVO KURENT

Pojdi na vsebino

Glavni meni:

Kurent je imel svojo vlogo tudi pri slovanskih narodih. Zasledimo ga kot razbrzdanega veseljaka, ki so ga častili krščanski predniki in ga  povezovali z mesecem, vendar tega ne moremo zanesljivo trditi. Kurent se pojavlja v različnih zgodbah in pravljicah. Knjiga Bajke in pripovedke  slovenskega ljudstva Jakoba Klemina iz leta 1930 obrazu je pa iz starega usnja, katero je navadno belo pobarvano. Na usnju so izrezane šći in usta, nos je pa prišit. Tudi v ustih je prišit dolg jezik iz rdečega sukna. Zgoraj ima kapa dolge rogove iz usnja ali klobučevine, na koncu rogov pa še po eno gosje pero.
S tako kapo na glavi je »kurent« videti, kakor bi ravnokar bil iz pekla pobegnil. Da se že od daleč naznanja, ima na hrbtu privezan kravji zvonec. Za brambo ima v rokah močen drog, na čegar koncu je pribita cela ježeva koža. Tako napravljen koraka mogočno po vasi, cepeta in skače, kakor bi se bil s samim luciferjem pobratil.
Prav mističnost je ta lik znova postavila v ospredje zanimanja konec šestdesetih let. Kdo se je skrival v kurentovi opravi, je bila skrivnost. Kurent se je na hitro pojavil in bil živ le štiri ali pet dni v letu. Zato so bila srečanja s kurenti vedno nekaj posebnega.  


Etnografsko društvo Kurent,  ima v svoji bogati zbirki masko kurenta iz leta 1960, katero je tega leta kupil gospod Tone Žnidaršič, rojen 5. novembra 1923 v Podgorici pri Dobrepolju, slovenski slikar in likovni pedagog, pripada prvi, najštevilnejši in tudi takoj vidno uveljavljeni generaciji leta 1945 ustanovljene Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani. Iz slikarstva je diplomiral leta 1949, na specialki pa prav tako iz slikarstva leta 1952.
12. februar 1961, Ptuj  | zapis dnevnega časopisa VEČER

Bila  je prelepa zgodnjepomladanska nedelja s prvim letošnjim mehko odstrtim  soncem, bežečimi oblaki in vlažnim, toplim vetrom, ki je razigrani  množici na ptujskih trgih in ulicah nekajkrat razsul po glavah izdatno  prgišče dežja. Toda preplašil s tem ni nikogar: niti nastopajočih niti  gledalcev; etnografski pustni sprevod in karneval sta v veliko veselje  in v ponos prirediteljem potekala skoraj brezhibno. Ptuj je včeraj  opravil pomemben izpit: med svoje tesne zidove je privabil po oceni  izvedencev okrog 14.000 ljudi in s tem praktično že dosegel naziv, ki ga  želi prihodnje leto razglasiti po vsej domovini in izven meja - postal  je prvo sloveče karnevalsko mesto v Sloveniji. Kurent ni le etnografska  poslastica, kurent je čudež: v vaseh na Ptujskem in Dravskem polju ter v  Slovenskih goricah štrlijo marsikje iznad streh radijske in  televizijske antene, kmet pa prebira namesto Slovenskih večernic ob  večerih zadnje časopisne vesti o dogodkih v Kongu in o zadnji sovjetski svemirski ladji, ki bi utegnila nositi v sebi človeka. Tapetnik Marko  Klinc iz Spuhlje je danes zjutraj navsezgodaj z radostnim nemirom, kakor  mlad fant, oblekel dolgodlaki ovčji kožuh, se prepasal s kravjimi  zvonci,potem pa vžgal motor svojega "rekorda" in se s kurentovo kapo na zadnjem sedežu nemudoma odpeljal na Ptuj, kjer bo nastopil kot kurent v etnografski skupini iz Markovcev.
Kurent  je spomin na naše pradede in na pravljice.  Kurent je poezija tiste  vrste, za katero naš sodobni človek, človek tehnike, nikakor noče biti  prikrajšan. Zato nas je bilo danes v Ptuju na tisoče. Zato je moralo nad  sto gasilcev in miličnikov uravnavati promet na ptujskih ulicah. Vse  prazne površine na Ptuju so bile danes parkirni prostori.
Vse ptujske  gostilne so okrepile svoje osebje in kuhale in cvrle - toliko, da bi  lahko lonce razneslo. Po ptujskih trgih so razpostavili stojnice in  prodajali vino, pecivo in pustne krofe, Res je, da smo se k jedi in  pijači prerivali, toda lačni nismo bili. Turistične abecede so se ptujski gostinci in prireditelji karnevala - zgodovinsko društvo v Ptuju  in pripravljalni odbor karnevala - imenitno naučili. Letošnje izkušnje  Ptujčanov ob današnjem dnevu pa bodo pripomogle, da bo prihodnje leto še  boljše. Za lanskega pusta je kurent iz Markovcev imel maloštevilno  družino: nekaj svojih dlakavih bratov, nekaj picekov, vil, malih oračev  in - iz področja živinoreje - ruso....
Toda ker je njegovo družino že lani pozdravljalo v Ptuju skoraj šest tisoč ljudi, je postal letos velikopoteznejši. Spomnil se je, da ima v Mali Nedelji celo moštvo za prleško gostüvanje, v Lancovi vasi prelepe orače, v Cirkovcih dekleta, ki za kazen, ker se nobena ni poročila, prav rade "vlečejo ploh", v Hajdini kompletno ekipo za pustni pogreb in tako naprej. Vse te svoje ožje sorodnike je kurent letos spravil v svoj sprevod, ki je bil prava etnografska parada. Za drugo leto pa se že širokousti (toda tako, da mu radi verjamemo), da bo skušal zbrati še več etnografskih skupin po vsej Sloveniji. Prav ima. Take reči ljudje radi gledajo, saj je danes v Ptuju drleskalo med pustnim etnografskim sprevodom na tisoče fotografskih aparatov, nekaj nad sto figuric kurenta pa so obiskovalci kratkomalo razgrabili. Ko je nekaj po deseti uri dopoldne zadonel s stolpa na magistratu v Ptuju glas fanfar in naznanil začetek pustnega sprevoda, ni bilo med tisoči gledalcev nikogar, ki bi si tisti hip ne želel biti za glavo višji, da bi bolje videl. Če je bil dopoldanski sprevod pustnih etnografskih skupin imeniten, lep in vesel - tedaj lahko zapišem, da je bil popoldanski karneval mask tako pisan, vesel in razposajen, da je bil podoben živobarvni, nemirni reki smeha, ki se je valil iz ulice v ulico in preplavljal množice gledalcev, ki so se zdaj krohotali, zdaj muzali, pa se čudli in zopet smejali.....se nadaljuje.
 
Nazaj na vsebino | Nazaj na glavni meni