POSLANSTVO - ETNOGRAFSKO DRUŠTVO KURENT
Glavni meni:
Etnografsko društvo Kurent
smo ustanovili z namenom, da bi ohranili ljudsko izročilo na Dravskem in Ptujskem polju.
Naše vodilo je nadaljevanje tradicije - mita Kurenta, v novodobnem času, želimo ga ohraniti v pristni podobi, ter z vsemi običaji, ki so ga zaznamovali.
V svoji prvotni obliki je Kurent predstavljal nekaj nadnaravnega. Kot demon se je bojeval z zimo in klical v deželo pomlad. Z divijim plesom in oglašanjem zvoncev ponazarja pradavni poskus ljudi, da bi vplival na naravne zakonitosti.
Otroci so bežali v strahu pred njimi, dekleta pa, če kurentove oprave niso poznala, so se mu poskusila izogniti ali pa odkupiti z robcem. Danes je kurent izgubil svoj pomen in vlogo v domačem okolju. Kurenta lahko srečamo v vseh letnih časih, predvsem na različnih športnih in drugih prireditvah. Njegovo pojavljanje ni več povezano z njegovim poslanstvom.
Zato se nam upravičeno postavlja vprašanje, ali bo kurent kot lik še vedno zanimiv za širše okolje, tudi čez nekaj desetletij?
Mitologija:
Podobnost s kurenti zasledimo že v grški mitologiji. Starogrški kureti (gr. Kouretes) so malega Zevsa v jami skrivali pred očetom Kronosom. Kronosu je bilo prerokovano, da ga bo premagal lastni sin, zato ga je hotel požreti. Kureti so bili oboroženi z velikimi meči, in ko je Zevs zajokal, so z meči povzročili strašen trušč in tako preglasili njegov jok. Povezavo z našim kurentom lahko najdemo v imenu, strašnem trušču (zvonci) in meču (ježevka).
LITERATURA:
- Miheličev Kurent – zgodba o živem mitu; Milček Komelj,
- Človek z masko (od Prekmurja do Benetk ); Janez Bogataj,
- Dediščina Kurenta v kulturi Evrope; Aleš Gačnik, Janez Bogataj,
- Hvala g.Davorinu Kelenc-u , da smemo uporabiti njegove izsledke na naši spletni strani.