To je zgodba o živem mitu - Kurent-u:
Kako in kdaj je nastal lik kurenta, lahko predvsem ugibamo. Podobne like sicer najdemo tudi v Medžimurju (Lame), v Slavoniji in Baranji (Nusami) in v Bolgariji (Kukeri). Lahko da je lik v naše kraje prišel iz jugovzhodne Evrope in se pomešal z verovanji staroselcev (markovški župnik Franc Grobler predvideva, da so ga v naše kraje okrog leta 1500 prinesli Uskoki).Pisni viri besedo kurent povezujejo z rodbinskim imenom iz Šmartnega na Pohorju. Kako se je to ime pojavilo v urbarjih na tem koncu, pa je težko pojasniti.
Na dveh hišah v Jadranski ulici na Ptuju, ki sta bili sezidani v drugi polovici 17. stoletja, krasijo pročelje kurentove maske kot zidni okras. Maska na pročelju ima dolga ušesa, kar je značilno za današnje kurente iz okolice Žetal. Naglavni del maske je oblikovan v visoke pilastre.
Podrobnejši opis kurenta v 18. stoletju najdemo v zapisu kronike župnika in kronista v cerkvi sv. Marka v Markovcih, Mateja Slekovca. Zapis je nastal okrog leta 1897. Kurenta opiše kot zelo zanimivo spako, ki je videti, kot da bi iz pekla pobegnil in se pobratil s samim Luciferjem.