V 19 stoletju:
Pred vojno je bilo pustno poskakovanje kurenta večkrat prepovedano. Razlog so bili pretepi med posameznimi skupinami kurentov.Kurenti so se med seboj postavljali z metanjem ježevk v zrak in jih lovili. Največja sramota za kurenta je bila, če so mu na silo sneli kapo ali vzeli zvonce. Tega se je bal vsak, saj je to pomenilo sramoto tako zanj kot za domačijo in vas (zvonci so bili pomemben del družinske tradicije in so prehajali iz roda v rod). Zato so imeli za pasom tudi strelno orožje, prihajalo je do krvavih spopadov.
Otroci se ga seveda bojijo, ježevke še bolj kot njega, pa vendar bežijo vsi za njim. Ako se pa za katerim zaleti, je krik in beg, da je joj kurenta predstavlja kot rešitelja Slovenca ob vesoljnem potopu, ki mu je zagotovil hrano - ajdo in pijačo - vino.
Krščanstvo je kurenta postavilo tudi v svoje običaje. Tako je znana zgodba, da je Kristus ukrotil kurenta in njegove norčije; za sedem let ga je namreč spremenil v junca in ga dal v rejo.V tem času je narava bogato obrodila. Ko je Kristus prišel čez sedem let po junca, so tega zaničevali. Kurenta je odrešil, a dan, ko se je to zgodilo, je zaznamovan kot pustni torek.